Statut društva

Na podlagi 8. člena Zakona o društvih (Uradni list RS št. 60/95) je izredni občni zbor DRUŠTVA SOŠKA FRONTA 1915 - 1917 dne 24. oktobra 1997 sprejel naslednja

Pravila društva

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

DRUŠTVO SOŠKA FRONTA 1915 - 1917 (v nadaljevanju društvo) je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s proučevanjem in ohranjanjem zapuščine prve svetovne vojne ali so kako drugače povezani s to dejavnostjo.

2. člen

Ime društva je: Društvo "Soška fronta" 1915 - 1917 - Društvo za proučevanje in ohranjanje zapuščine prve svetovne vojne, skrajšano: Društvo "Soška fronta" 1915 - 1917.

Sedež društva je v Šempetru, ulica Nikole Tesle 19.

Društvo je pravna oseba zasebnega prava in deluje na območju občine 1915 - 1917.

3. člen

Društvo ima svoj znak in štampiljko. Oblika znaka in štampiljke je razvidna s skice, ki se nahaja v prilogi teh pravil.

4. člen

Društvo sodeluje z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine Gorica, Goriškim muzejem 1915 - 1917, Občinskim štabom za civilno zaščito in njegovo pirotehnično službo in s sorodnimi strokovnimi institucijami.

5. člen

Društvo lahko sodeluje z drugimi organizacijami, zvezami ali društvi s podobno dejavnostjo v R Sloveniji ali izven nje.

6. člen

Delovanje društva in njegovih organov je javno. Društvo zagotavlja javnost svojega dela z dajanjem pravočasnih, popolnih in resničnih informacij. Člane društva obvešča o vseh dogajanjih, aktivnostih in odločitvah z objavo zapisnikov preko biltenov in oglasil na javnem mestu. Na zahtevo članov se potrebne informacije o delu društva daje tudi na drug ustrezen način.

Obveščanje širše javnosti o delu društva se zagotavlja preko sredstev javnega obveščanja s tem, da se:
- omogoča predstavnikom sredstev javnega obveščanja navzočnost na sejah in sestankih;
- poroča o delu organov društva preko zapisnikov;
- daje predstavnikom sredstev javnega obveščanja gradivo za svoje seje in sestanke ter druge informacije o svojem delu.

Za zagotovitev javnosti dela je odgovoren predsednik društva. Predsednik lahko pooblasti drugega člana za stike z javnostjo, ki odgovarja za resničnost in pravilnost navedenih podatkov.

II. NAMEN IN NALOGE DRUŠTVA

7. člen

Namen društva je na ljubiteljski osnovi povezati zbiralce, poznavalce in proučevalce, ter v sodelovanju s strokovnimi institucijami prispevati k ohranjanju in varovanju zapuščine prve svetovne vojne, s tem pa tudi spodbujati člane k zbiranju, proučevanju, varovanju in pisanju prispevkov na temo prve svetovne vojne.

8. člen

Društvo uresničuje svoje cilje z naslednjimi nalogami:
- proučevanje in ohranjanje zapuščine prve svetovne vojne;
- zbiranje, evidentiranje, vzdrževanje in hranjenje predmetov, ki so povezani s prvo svetovno vojno;
- fotografiranje, topografija in kartiranje prizorišč prve svetovne vojne;
- organiziranje ekskurzij in vodenje po prizoriščih Soške fronte;
- organiziranje srečanj, sejmov, predavanj, razstav in tečajev ter seznanjanje javnosti z dogodki, povezanimi s prvo svetovno vojno;
- vzgoja članstva in prebivalstva o pomenu varovanja in ohranjanja kulturne dediščine;
- izdajanje publikacij in drugih tiskov v zvezi s prvo svetovno vojno;
- obveščanje pirotehnične službe o obstoječih neeksplodiranih ubojnih sredstvih in s tem prispevati k večji varnosti prebivalstva.

9. člen

Društvo lahko opravlja tudi pridobitno dejavnost pod pogoji, ki jih za opravljanje take dejavnosti določajo zakon in izvedbeni predpisi. Pridobitna dejavnost mora biti povezana z namenom in nalogami društva in nujna za njihovo doseganje.

Društvo lahko neposredno izvaja naslednjo pridobitno dejavnost:
- vodniška dejavnost;
- organiziranje izletov;
- organiziranje srečanj, sejmov, predavanj;
- založniška dejavnost;
- gostinska dejavnost.

10. člen

Člani društva lahko raziskujejo terene, kjer je potekala Soška fronta, samo z dovoljenjem Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Gorica in o najdbah obveščajo zavod. O poteku dela na terenu in o zbranem gradivu mora društvo voditi register po navodilih zavoda.

V primeru najdbe arheološkega najdišča morajo člani obvestiti pristojno institucijo in prekiniti z delom na takem območju.

Člani društva ne smejo raziskovati na znanih arheoloških najdiščih.

11. člen

Člani društva se obvezujejo, da bodo zbrano gradivo posojali Goriškemu muzeju za strokovno obdelavo in Forum. V primeru prodaje zbranega gradiva ima Goriški muzej predkupno pravico.

12. člen

Dejavnost društva se lahko odvija po sekcijah. Sekcijo ustanovi upravni odbor na pobudo članov društva. Sekcije niso pravne osebe in morajo delati v skladu s pravili društva. Za svoje delo so odgovorne upravnemu odboru društva.

III. ČLANSTVO

13. člen

Član društva lahko postane vsakdo, ki se ukvarja s tematiko prve svetovne vojne in je pripravljen delovati v okviru pravil društva ter redno plačevati članarino.

Članstvo v društvu je prostovoljno. Kdor želi postati član, mora upravnemu odboru predložiti pristopno izjavo, v kateri izrazi željo, postati član društva in se zaveže, da bo deloval v skladu s pravili društva in drugimi predpisi, ki urejajo to področje.

Za mladoletnika do dopolnjenega 7. leta podpiše pristopno izjavo njegov zakoniti zastopnik, ki ga tudi zastopa v organih društva.

Mladoletnik med 7. in dopoljnjenim 15. letom priloži pristopni izjavi soglasje svojeka zakonitega zastopnika pred vstopom v društvo.

14. člen

Društvo ima redne in častne člane.

Častni član društva postane oseba, ki ima posebne zasluge za razvoj društva in je s svojim delovanjem bistveno prispevala k uspešnemu delu društva. Če postane častni član oseba, ki ni član društva, nima pravice glasovanja.

Naziv "častni član" dodeli posamezniku občni zbor.

15. člen

Član društva lahko postane, na priporočilo upravnega odbora, tudi tuj državljan, če se utemeljeno sklepa, da bo njegovo delovanje skladno z načeli in nameni društva, navedenimi v teh pravilih.

16. člen

Člani društva so lahko včlanjeni tudi v druga društva.

17. člen

Pravice članov so:
- da volijo in so voljeni v organe društva;
- da sodelujejo pri delu in soodločajo v organih društva;
- da uresničujejo svoje interese na področju dejavnosti društva;
- da so seznanjeni s programom in poslovanjem društva ter njegovim in finančno-materialnim poslovanjem;
- da uporabljajo materialna sredstva društva oz. koristijo opremo društva pod pogoji, ki jih določa upravni odbor;
- da sodelujejo v akcijah, ki jih organizira društvo, pod pogoji, ki jih določa upravni odbor.

18. člen

Dolžnosti članov so:
- da spoštujejo pravila društva in druge akte ter sklepe organov društva;
- da aktivno sodelujejo na akcijah, ki jih prireja društvo in s svojim delom prispevajo k uresničevanju ciljev in nalog društva;
- da redno plačujejo članarino;
- da dajejo društvu informacije, ki so potrebne za izvajanje skupno dogovorjenih nalog;
- da prenašajo svoje izkušnje in znanje na mlajše člane;
- da varujejo ugled društva;
- da s svojim delovanjem ne ogrožajo sebe ali drugih.

19. člen

Pravice in dolžnosti članov društva so častne. Za svoje delo v organih društva člani praviloma ne prejemajo plačila. Le za izredne dosežke in požrtvovalnost, ki jo član društva pokaže pri svojem delu, lahko upravni odbor prizna takemu članu ustrezno nagrado.

20. člen

Članstvo v društvu preneha:
- s prostovoljnim izstopom;
- s črtanjem;
- z izključitvijo;
- s smrtjo.

Član prostovoljno izstopi iz društva, če upravnemu odboru pošlje pisno izjavo o odstopu.

Upravni odbor črta iz članstva člana, če ta kljub opominu po izteku roka, določenega v opominu, ne plača članarine za tekoče leto, brezpogojno pa mu preneha članstvo, če članarine ne plača dve leti zapored.

Člana se iz društva lahko izključi na podlagi izrečenega pravnomočnega disciplinskega ukrepa.

IV. ORGANI DRUŠTVA

21. člen

Organi društva so:
- občni zbor;
- upravni odbor;
- nadzorni odbor;
- disciplinska komisija.

22. člen

Občni zbor društva

Občni zbor društva je najvišji organ društva, ki ga sestavljajo vsi člani (redni in častni); je lahko reden ali izreden. Redni občni zbor sklicuje upravni odbor enkrat letno.

Izredni občni zbor se lahko skliče po sklepu upravnega odbora, na zahtevo nadzornega sveta ali na zahtevo tretjine članov društva. Upravni odbor je dolžan sklicati izredni občni zbor v roku 30 (trideset) dni po prejemu zahteve za sklic. Če upravni odbor občnega zbora kljub temu ne skliče, ga skliče predlagatelj, ki mora predložiti tudi dnevni red z ustreznim gradivom. Sklicanje občnega zbora mora biti objavljeno z dnevnim redom najmanj sedem dni pred dnevom, za katerega je sklican.

Izredni občni zbor odloča le o zadevi, za katero je bil sklican.

23. člen

Občni zbor je sklepčen, če je prisotna več kot polovica članov.

Če občni zbor ni sklepčen, se zasedanje odloži za 30 minut. Po poteku tega časa je občni zbor sklepčen:
- če se ugotovi, da so bili člani pravilno vabljeni in
- če je prisotnih najmanj 10 članov.

24. člen

Glasovanje je praviloma javno, člani pa se z navadno večino lahko odločijo za tajni način glasovanja. Volitve organov so praviloma tajne in se izvedejo po razpravi. Sklep občnega zbora je veljaven, če se je zanj odločila najmanj polovica prisotnih.

Za sklepe, ki spreminjajo statut, s katerimi se sprejemajo pravilniki ali s katerimi se odloča o vprašanjih, od katerih je neposredno ali posredno odvisen obstoj društva, sta potrebni dve tretjini glasov prisotnih članov in takemu občnemu zboru mora prisostvovati najmanj polovica vseh članov.

Ko se glasuje o razrešitvi organov društva, ne morejo o tem glasovati člani organov društva.

25. člen

Občni zbor vodi delovno predsedstvo, ki ga izvoli občni zbor na predlog upravnega odbora ali na predlog skupine članov. O poteku občnega zbora se vodi zapisnik, ki ga podpišejo delovni predsednik, zapisnikar in dva overovitelja. Po potrebi se izvoli tudi volilno komisijo, kandidacijsko komisijo in druge delovne organe.

26. člen

Naloge in pristojnosti občnega zbora so:
- izvoli delovno predsedstvo; - sklepa o dnevnem redu;
- sprejema poročila preteklega obdobja;
- sprejema program dela društva za prihodnje obdobje;
- sklepa o finančnem načrtu za prihodnje obdobje;
- razrešuje in voli: predsednika društva, tajnika in blagajnika, člane nadzornega sveta, člane disciplinske komisije;
- odloča o pritožbah zoper sklepe organov društva;
- odloča o vključevanju in dolgoročnem sodelovanju z drugimi sorodnimi organizacijami;
- odloča o drugih zadevah, ki jih predlagajo organi in člani društva v skladu z namenom in cilji društva;
- odloča o nakupu in prodaji nepremičnin;
- odloča o vseh vprašanjih od katerih je neposredno ali posredno odvisen obstoj društva;
- odloča o spremembah statuta in drugih predpisov društva;
- imenuje posebne komisije ali ustanovi sekcije ali oboje ukinja;
- sklepa o prenehanju društva;
- določa višino članarine in vpisnine;
- podeljuje priznanja ter imenuje častne člane.

27. člen

Upravni odbor

Upravni odbor je izvršilni organ občnega zbora in opravlja organizacijska, strokovno tehnična in administrativna dela ter vodi delo društva med dvema občnima zboroma po programu in sprejetih sklepih občnega zbora.

Upravni odbor je za svoje delo odgovoren občnemu zboru. Upravni odbor šteje najmanj sedem članov. Sestavljajo ga:
- predsednik, ki opravlja tudi vlogo zastopnika društva;
- podpredsednik;
- tajnik;
- blagajnik;
- člani, med katerimi je en predstavnik strokovne institucije.

Upravni odbor se praviloma sestaja enkrat mesečno.

Seje upravnega odbora sklicuje predsednik, v njegovi odsotnosti pa tajnik društva. Upravni odbor je sklepčen, če je navzoča vsaj polovica članov. Odloča po sistemu večine.

Člane upravnega odbora voli občni zbor za dobo 4 (štirih) let in so lahko večkrat zaporedoma izvoljeni. V novi upravni odbor se izvoli najmanj ena tretjina novih članov.

28. člen

Naloge upravnega odbora:
- sklicuje redni ali izredni občni zbor;
- skrbi za izvrševanje programa društva;
- pripravlja predloge aktov društva;
- pripravi predlog finančnega plana in poročila o poslovanju;
- skrbi za finančno in materialno poslovanje društva;
- vodi evidenco članstva;
- upravlja s premoženjem društva;
- imenuje iz vrst članstva stalne in občasne komisije;
- uresničuje druge naloge, ki izhajajo iz aktov društva in naloge, ki mu jih še dodatno naloži občni zbor;
- skrbi za strokovno in varno delo na akcijah, ki jih organizira društvo;
- zahteva uvedbo disciplinskega postopka zoper člane, ki kršijo predpisani red;
- vodi evidenco prostovoljnega dela v društvu;
- pripravlja predloge za podelitev priznanj, pohval, častnih znakov in nagrad zaslužnim članom društva;
- predlaga občnemu zboru podelitev naziva "častni član";
- opravlja nalogo arbitra v sporih med organi društva, ali v sporih med organi društva in člani.

29. člen

Predsednik društva

Predsednik društva, ki je obenem tudi predsednik upravnega odbora, zastopa in predstavlja društvo proti tretjim osebam, državnim in upravnim organom in organizacijam doma in v tujini.

Za svoje delo je odgovoren neposredno občnemu zboru in upravnemu odboru. V odsotnosti ga nadomešča podpredsednik.

30. člen

Naloge predsednika društva:
- podpisuje pravila društva in druge splošne akte;
- sklepa in podpisuje pogodbe;
- odgovarja za javnost dela društva;
- sklicuje občni zbor in ga vodi do izvolitve delovnega predsedstva;
- sklicuje sestanke upravnega odbora;
- podpisuje sklepe upravnega odbora;
- poda zahtevek za uvedbo disciplinskega postopka;
- koordinira delo upravnega odbora in drugih komisij ter organov društva;
- odloča samostojno o zadevah, v katerih je nujno hitro odločanje, s tem da upravni odbor sklepe naknadno potrdi;
- odloča o nakupu in prodaji premičnin manjše vrednosti;
- predlaga podelitev nagrad, pohval in častnih znakov ter nagrad zaslužnim članom društva.

31. člen

Tajnik društva

Tajnik društva:
- skrbi za pravočasno pripravo gradiv za seje upravnega odbora in občnega zbora društva;
- skrbi za ustrezen način obveščanja članov o delu upravnega odbora;
- opravlja druge zadeve, za katere ga pooblasti upravni odbor društva.

Za svoje delo je odgovoren upravnemu odboru.

32. člen

Blagajnik društva

Blagajnik društva:
- vodi finančno poslovanje društva v skladu z določili Pravilnika o materialnem poslovanju in veljavnimi predpisi s tega področja po pravilih računovodskih standardov za društva;
- poroča upravnemu odboru o finančnem poslovanju društva.

Za svoje delo je odgovoren upravnemu odboru.

33. člen

Nadzorni odbor

Nadzorni odbor spremlja delo upravnega odbora in drugih organov društva ter opravlja nadzor nad finančno materialnim poslovanjem društva. Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru, kateremu mora pismeno poročati vsaj enkrat letno.

Nadzorni odbor je sestavljen iz treh uglednih članov društva, ki jih izvoli občni zbor za dobo 4 (štirih) let. Člani med seboj izvolijo predsednika.

Funkcija člana nadzornega odbora ni združljiva s funkcijo komisij. Nadzorni odbor je sklepčen, če so prisotni vsi trije člani, odloča večina.

34. člen

Disciplinska komisija

Disciplinsko komisijo voli in imenuje občni zbor za dobo 4 (štirih) let. Sestavljajo jo trije člani in dva namestnika. Člani izmed sebe izvolijo predsednika.

Disciplinska komisija odloča o disciplinskih kršitvah kot organ I. stopnje.

Zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka poda v pisni obliki predsednik društva na lastno pobudo, organ društva ali član društva.

Za svoje delo je disciplinska komisija odgovorna občnemu zboru. O pritožbah na odločitve disciplinske komisije odloča občni zbor kot organ II. stopnje.

V. DISCIPLINSKI POSTOPEK

35. člen

Disciplinski postopek se vodi ob prisotnosti vseh članov, po načelih skrajšanega kazenskega postopka.

Hujši disciplinski prekršek naredi član:
- če se ne ravna po navodilih za obveščanje o najdenih neeksplodiranih ubojnih sredstvih;
- če skuša neeksplodirana ubojna sredstva sam deaktivirati;

36. člen

Kot disciplinski ukrep se lahko z večino glasov izreče:
- opomin;
- javni opomin;
- izključitev.

Ukrep izključitve je možno izreči tudi z odložilnim pogojem (pogojno) za dobo do dveh let.

Član, ki je s svojim ravnanjem povzročil društvu škodo, jo je dolžan povrniti. Višino škode določi upravni odbor.

VI. FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE

37. člen

Viri dohodkov društva so:
- članarina;
- darila in volila;
- dohodek iz dejavnosti društva in naslova materialnih pravic;
- prispevki sponzorjev;
- javna sredstva;
- drugi viri.

38. člen

Obseg in razdelitev sredstev za vsako koledarsko leto predvidi s finančnim načrtom upravni odbor. Realizacija finančnega načrta se ugotavlja ob sprejemanju letnega poročila o poslovanju.

39. člen

Če društvo ustvari presežek prihodkov nad odhodki z opravljanjem pridobitne dejavnosti, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je bilo ustanovljeno.

40. člen

Društvo razpolaga z finančnimi sredstvi v skladu s programom in letnimi finančnimi plani, ki jih sprejme občni zbor. Na rednem občnem zboru člani vsako leto obravnavajo in sprejmejo poročilo o poslovanju.

Finančno in materialno poslovanje mora biti v skladu z veljavnimi predpisi.

41. člen

Evidenco o finančnih sredstvih vodi blagajnik v blagajniški knjigi. O finančno materialnem poslovanju občasno poroča upravnemu odboru.

Vsak član ima pravico vpogleda v finančno in materialno dokumentacijo in poslovanje društva.

Za pomoč in urejanje finančno materialnih zadev lahko društvo zaposli finančnega strokovnjaka v skladu z veljavno zakonodajo s področja delovnega prava.

42. člen

Društvo mora zagotavljati podatke o svojem finančno materialnem poslovanju. Podatke izkazuje v skladu z računovodskimi standardi za društva.

Poslovno poročilo mora prikazovati resnično stanje o premoženju in poslovanju društva in mora biti sestavljeno v skladu s pravili računovodskega standarda za društva in določbami teh pravil.

Poslovno poročilo je potrebno dostaviti organizaciji pristojni za obdelovanje in objavljanje podatkov do zadnjega dne v mesecu februarju tekočega leta.

43. člen

Društvo ima premično in nepremično premoženje, ki je kot last društva vpisana v inventarno knjigo.

Premično premoženje se lahko kupi ali odtuji na podlagi sklepa upravnega odbora, nepremičnine pa se lahko nabavi ali odtuji le na podlagi sklepa občnega zbora.

Nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo, gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev, ki jih društvo prejme za izvajanje svoje dejavnosti opravlja računsko sodišče.

44. člen

Društvo ima lahko tudi sponzorje. Sponzorji so lahko fizične ali pravne osebe, ki društvu materialno, moralno ali kako drugače pomagajo. Sponzorji lahko sodelujejo in razpravljajo na sejah občnega zbora, nimajo pa pravice odločanja.

VII. PRENEHANJE DRUŠTVA

45. člen

Društvo lahko preneha:
- po volji članov s sklepom občnega zbora;
- po samem zakonu.

V primeru prenehanja društva preide po poravnavi vseh obveznosti premoženje društva pravnemu nasledniku, ali drugi sorodni organizaciji (sorodno društvo), ki se navede v sklepu, v katerem se ugotavlja, da je društvo prenehalo obstajati.

V primeru prenehanja društva po samem zakonu se sredstva po poravnavi obveznosti prenesejo na Območno združenje RK 1915 - 1917.

Proračunska sredstva se vrnejo proračunu.

VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

46. člen

Ta pravila je sprejel občni zbor, dne 24. oktobra 1997 in velja v skladu z zakonom od tega dne dalje.

1915 - 1917, 24. oktobra 1997